Dan spomina na mrtve 2021

V nedeljo, 31. oktobra 2021, smo se ob Dnevu spomina na mrtve zbrali pevke in pevci našega prosvetnega društva, pridružili so se nam tudi otroci naše podružnične osnovne šole. Pred spominskimi obeležji padlim v narodno osvobodilni borbi med drugo svetovno vojno in drugim žrtvam vojne v Stopniku, Dolenji in Gorenji Trebuši smo se s pesmijo in recitacijo poklonili vsem žrtvam vojne iz našega kraja in vsem pokojnim domačinom, umrlim v času epidemije Covid-19, kot tudi vsem nam dragim pokojnim.

Še posebej smo se spomnili Justina Kogoja, po njem nosi ime naše prosvetno društvo, ki je umrl v Dahavu konec marca 1945.

Sledi nekaj foto utrinkov ...

52. revija Primorska poje 2021

Tudi letošnjo klasično izvedbo revije Primorska poje je onemogočila epidemija bolezni COVID-19. Ampak Primorski pevci se nismo uklonili. Prilagodili smo se danim razmeram in petje počastili na nekoliko drugačen način. Za sodelovanje v prilagojeni izvedbi 52. revije se je odločilo 127 primorskih in zamejskih pevskih sestavov. Tako smo se tudi pevci našega prosvetnega in kulturnega društva priključili tej malo drugačni izvedbi 52. revije Primorska poje.

V vseh treh sestavih, ženski pevski zbor, moški pevski zbor in mešani pevski zbor, smo se zbrali v nedeljo, 20. junija, najprej na vaškem pokopališču v Dolenji Trebuši in se s pesmijo poklonili našim žal pokojnim pevcem. Nato pa smo nadaljevali s petjem pred kulturnim domom v Dolenji Trebuši. 

Lepo je bilo!

Poslovili smo se z željo, da bi bilo v naslednjem letu še lepše, da bi se nam lahko pridružili tudi poslušalci, da bi lahko skupaj ponovno začutili slovensko pesem.

V nadaljevanju si lahko ogledate nekaj fotografskih utrinkov s prireditve.

 

Vladimir Jan 1931 - 2021

 

Ladko4 ladko2  Ladko3

 

Preselil si se v večnost. V drugo dimenzijo, kjer ni trpljenja. Odšel si, Človek z veliko začetnico. Pevec. Glasbenik. Igralec in režiser. Organizator za vse potrebe. Predvsem pa organizator kulture v domačem okolju in tudi v občinskem merilu. Vzgojitelj. Predsednik Krajevne skupnosti. Pobudnik za ustanovitev Gasilskega društva v vasi. Človek, ki si živel s svojim krajem in njegovimi prebivalci. Krajevne potrebe in potrebe sočloveka si zmeraj postavljal na prvo mesto, pred svoje. Mnogim si bil zaupnik in svetovalec. Predvsem pa dober Človek.

Odšel si, dragi in spoštovani Vladimir Jan.

Ni moč v kratkih besedah opisati tvojih devetdeset let življenja, tvojih dobrih del in uspehov

Dolgo je obdobje, ki si ga preživel med Trebušani, ob svoji Idrijci, ki si jo ljubil in ji pisal pesmi. Od tebe, moža, očeta, dedka se poslavlja tvoja družina, soproga Mirka, sinova Branko in Zlatko, hčerka Milena in njihove družine. Zmeraj so te družinski člani pri delovanju nesebično podpirali. Večkrat so prišli kasneje na vrsto, ker si moral prej postoriti pomembne stvari za družbo, za Prosvetno društvo Justin Kogoj, za Krajevno skupnost Dolenja Trebuša – Stopnik, za Zvezo borcev za vrednote NOB, za kulturne organizacije na občinskem nivoju.

Veliko je bilo neprespanih noči, ko si učil mlade in neuke igralce, pevce, mlade in zagnane muzikante. Seveda brez kakšnega koli plačila. Plačilo zate je bila lepo zapeta pesem na reviji Primorska poje, nastop tvojega ansambla na festivalskem odru, uspeh igralske skupine, ki je s svojimi komedijami krožila po širni Primorski.

Tudi zaradi tvojega nesebičnega dela je Prosvetno društvo Justin Kogoj zakoračilo v drugo stoletje uspehov.

Za tvoje delo te je družba odlikovala, z veliko odlikovanji, deležen pa si bil tudi nevoščljivemu metanju polen pod noge, kar se nam Slovencem vse preveč rado zgodi.

Po tvoji zaslugi se vozimo po lepo asfaltiranih krajevnih cestah, imamo lep Kulturni in Gasilski dom, pijemo vodo iz Apenaka, tudi prihodu industrije v kraj si dal svoj prispevek.

Ob vsaki priložnosti si se izpostavil in povedal kakšno tehtno besedo, pa naj bo to govor na žalni slovesnosti, na pogrebu, otvoritvi tovarne, gasilskega in kulturnega doma, na praznovanju rojstnih dni tvojih prijateljev.

Rad si bil v dobri družbi, iskreno si se pogovarjal s soljudmi, jim svetoval in vsestransko pomagal .

Bil si biser svojega kraja. Zaradi tebe so se ljudje radi vračali domov, te tudi obiskovali in uživali v kramljanju s teboj.

V poznih letih si se zaradi bolezni odmaknil od javnega življenja, a vseeno ostal seznanjen z vsemi pomembnimi dogodki. Bil si vesel in ponosen ob uspehih svojih učencev, pevcev, glasbenikov, svojih krajanov.

Ni moč v kratkih besedah opisati tvojih devetdeset let življenja, tvojih dobrih del in uspehov

Ob vseh družbenih obveznostih si vzorno skrbel za svoje poklicno delo pri Cestnemu podjetju.

S pomočjo soproge in otrok si obdeloval skope trebuške strmine. Rad si jih imel. Branka, Zlatka, Mileno in soprogo Mirko, kakor tudi oni tebe, čeprav se ljubezen v naših krajih izkazuje drugače, kot v urbanih sredinah. Ob oranju, košnji, spravilu sena, delu v gozdu si mislil tudi na to, kako bodo zvečer potekale pevske vaje, bodo prišli vsi pevci in ne bodo preveč zgarani, bo jutri uspelo betoniranje vodovodnega rezervoarja, bodo pripeljali cement za gasilski dom…

Odšel si in Trebuša ni in ne bo več taka, kot je bila, čeprav bo Idrijca še vedno šumela pod tvojim oknom.

Ne boš odšel. Ostal nam boš v lepem spominu. A vseeno te bomo pogrešali.

Hvala ti za vse

Sožalje svojcem! Počivaj v miru!

france preserenOd kar je 8. februar praznični dan slovenske kulture, se najbrž še ni zgodilo, da tega praznika ne bi združno počastili z nastopi naših pevk in pevcev, folklornic in folklornikov, v nekem času tudi dramskih ustvarjalcev in starih godcev. Seveda nikoli ni šlo brez naših otrok, ki vedno razveselijo s svojo igrivostjo in vedrino.

proslava2020

 

Zatorej prazniku in slovenski kulturi posvetimo par besed in misli iz preteklosti in jih obogatimo z verzi pesnika, po katerem je praznik poimenovan.

Uvodni citat je iz prispevka Poglavje o kulturi, objavljenega v Učiteljskem tovarišu meseca julija, leta 1905.

 

"Poglavje o kulturi.

V preudarek nje zaščitnikom in nje krvnikom.

V kulturi je moč naroda, in s kulturnim napredkom narodovim se vzporedno množi tudi njegova moč. Le kulturno izobražen narod se more zavedati v dovoljni meri svojih pravic, svojega narodnega dostojanstva, zavedati se svoje lastne avtoritete, ker se vse te vrline morejo poroditi le v kulturno izobraženem duhu. Kultura je pogoj moralne moči, ki je neprestana izpodbujevalka fizične sile, da ta ne omaga v delu in naporu."

Uciteljski tovaris 1905

Današnjemu času in prazniku "Prešernov dan, slovenski kulturni praznik" in samemu pesniku posvečamo

nekaj brezčasnih, kritičnih, a tudi trpkih verzov iz njegovih pesmi.

Lani je slepar starino

še prodajal, nosil škatle,

meril platno, trak na vatle,

letos kupi si graščino.

(Glosa)

Slep je,

kdor se s petjem ukvarja,

Kranjec moj mu osle kaže;

pevcu  vedno sreča laže,

on živi, umrje brez dnarja.

(Glosa)

Ak pa naklonijo nam smrt bogovi,

manj strašna noč je v črne zemlji krili,

kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi.

(Uvod h Krstu pri Savici)

Samo to znam, samo to vem,

da pred obličje nje ne smem

in da ni mesta vrh zemlje,

kjer bi pozabil to gorje.

(Iz pesmi Kam)

 

 

 

 

 

 

 

ikone FS

ikone MePZ

ikone MPZ

ikone ZPZ