Od kar je 8. februar praznični dan slovenske kulture, se najbrž še ni zgodilo, da tega praznika ne bi združno počastili z nastopi naših pevk in pevcev, folklornic in folklornikov, v nekem času tudi dramskih ustvarjalcev in starih godcev. Seveda nikoli ni šlo brez naših otrok, ki vedno razveselijo s svojo igrivostjo in vedrino.

Zatorej prazniku in slovenski kulturi posvetimo par besed in misli iz preteklosti in jih obogatimo z verzi pesnika, po katerem je praznik poimenovan.
Uvodni citat je iz prispevka Poglavje o kulturi, objavljenega v Učiteljskem tovarišu meseca julija, leta 1905.
"Poglavje o kulturi.
V preudarek nje zaščitnikom in nje krvnikom.
V kulturi je moč naroda, in s kulturnim napredkom narodovim se vzporedno množi tudi njegova moč. Le kulturno izobražen narod se more zavedati v dovoljni meri svojih pravic, svojega narodnega dostojanstva, zavedati se svoje lastne avtoritete, ker se vse te vrline morejo poroditi le v kulturno izobraženem duhu. Kultura je pogoj moralne moči, ki je neprestana izpodbujevalka fizične sile, da ta ne omaga v delu in naporu."

Današnjemu času in prazniku "Prešernov dan, slovenski kulturni praznik" in samemu pesniku posvečamo
nekaj brezčasnih, kritičnih, a tudi trpkih verzov iz njegovih pesmi.
Lani je slepar starino
še prodajal, nosil škatle,
meril platno, trak na vatle,
letos kupi si graščino.
(Glosa)
|
Slep je,
kdor se s petjem ukvarja,
Kranjec moj mu osle kaže;
pevcu vedno sreča laže,
on živi, umrje brez dnarja.
(Glosa)
|
Ak pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlji krili,
kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi.
(Uvod h Krstu pri Savici)
|
Samo to znam, samo to vem,
da pred obličje nje ne smem
in da ni mesta vrh zemlje,
kjer bi pozabil to gorje.
(Iz pesmi Kam)
|