Da so se pesniki in pesnice slovenske glasbe zbrali na letnem srečanju v Dolenji Trebuši ni zgolj naklučje. V dolini reke Idrijce je srečanje organiziral Milan Jež, ki se rad vrača v svoj rodni kraj v Dolenjo Trebušo. Večina je bila v teh krajih prvič, zato ni manjkalo začudenja in pohval o skritih lepotah tega delčka Slovenije.
Dvorana Prosvetnega društva »Justin Kogoj« je bila v sobotnem jutru 8. septembra 2018 kraj zbiranja članov društva, kjer so jih s kratkimi nagovori pozdravili župan občine Tolmin Uroš Brežan, predsednik Prosvetnega društva Tine Černilogar in predsednica prijateljskega društva RIS iz Idrije Ivana Gantar. Kraj je udeležencem približal profesor Radovan Lipušček. Monotonost besed je z glasbo razbila skupina Pomladni dan, ki je zaigrala in zapela o Idrijci, o tem, zakaj je Soča zelena ter o tihotapki živega srebra Melhiorci iz Šebrelj.
V bližnji Bukovici, na domačiji pisatelja Cirila Kosmača sta jih sprejela Moški pevski zbor Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše s pesmijo in kustosinja tolminskega muzeja Karla Kofol z besedo o Cirilu Kosmaču, o njegovi osebnosti in delu. Predstavila jim je rojstno hišo, preurejeno v muzej ter spregovorila o pisatelju Idrijske doline in njegovem delu.
Člani društva so druženje izkoristili za redni letni sestanek. Pregledali so svoje delo v preteklem letu in si zadali nove cilje. Ugotavljali so, da je domača glasba v slovenskem prostoru zanemarjena, kritizirali so medije, ki so za ta položaj najbolj krivi, saj so svojo publiko vzgajali na napačen način, tako, da so jim ponujali lažjo in predvsem tujo glasbo, kar so ljudje sprejeli. Zaskrbljujoče je, da se glasbeni okus množic, ki je na splošno nizki ravni, zrcali tudi na področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja.
Društvo pesnikov spremlja glasbeni razvoj, ga pogojno sprejema, a vseeno trdno ostaja na stališču, da bi luč sveta morala ugledati le dobra glasba, obogatena z dobrimi besedili in bi morala biti izvirna. Radijske postaje pa bi se morale obnašati bolj domoljubno in če drugega ne, morale bi upoštevati kvote vrtenja slovenske glasbe, ki jim jih predpisuje zakon. Popraviti bi morali zgrešeno tezo, ki pravi, da dve reklami, v običajno izmaličenem slovenskem jeziku, štejeta za eno slovensko pesem in odpraviti anomalijo v zakonodaji, ki govori o tem, da šteje za slovensko glasbo tudi glasba, ki jo izvajajo slovenski izvajalci v tujih jezikih.
Prisotni pisci besedil so se dogovorili še, da bodo v naslednjem letu v svoje vrste pritegnili še kakšnega mladega člana. Ugotovili so tudi, da na festivalih domače glasbe prevladujejo zelo slaba besedila, zato bodo vsem organizatorjem festivalov poslali dopis, s katerim jih bodo na to opozorili in jim predlagali, da bi besedila pred objavo dali strokovnjakom v pregled in popravo.
Pesniki so se trudili v pevski sobi Prosvetnega društva Justin Kogoj v Dolenji Trebuši, ki jih je gostilo, spremljevalci pa so obiskali Most na Soči, se popeljali z ladjico po jezeru in prisluhnili profesorju Radovanu Lipuščku, ki jim je odkrival zgodovino in značilnosti krajev ob Idrijci.
Po okusnem kosilu v trebuški gostilni Podkorito so se pesnice in pesniki s svojim spremljevalci zadovoljni razšli - kot nekoč Tantadrujevi junaki - na vse konce Slovenije. Še prej so si obljubili, da se bodo pri pisanju besedil trudili in upoštevali pravila slovenskega jezika in se naslednje leto spet srečali.
Tekst: Valentina Žbogar, foto: Boris Kovačič
